Najnovejši prispevki

kids2.jpg

Kaj je oratorij?

Oratorij se dogaja na župniji. Je nekajdnevni program, ki ima bolj ali manj določen okvir. Namenjen je osnovnošolskim otrokom, ves čas oratorijskega dogajanja pa jih spremljajo animatorji (srednješolci, študenti) pod vodstvom voditeljev oratorija in ob spremstvu duhovnega voditelja. Oratorij je dejavnost katoliške Cerkve in pomeni prijetno preživljanje prostega časa ter privlačno vzgojo za dobre krščanske in občečloveške vrednote.

Program oratorija se navadno začenja zjutraj in končuje popoldne. V dopoldanskem času udeleženci najprej prisluhnejo zgodbi, ki kot rdeča nit teče od prvega do zadnjega dne. Zgodba je navadno dramaturško pripravljena, zato jo v večini oratorijev zaigrajo. Zgodbi sledi jutranja molitev z veliko petja, nato pa je t. i. kateheza, kjer na prijeten način (prek interakcijskih iger in dejavnosti) pride do izraza kaka vrednota. Največji del dopoldneva je namenjen raznim delavnicam, kjer otroci ustvarjajo iz gline, rišejo, pečejo, izdelujejo razne predmete, žgejo v les, …

Popoldnevi na oratoriju pa so navadno namenjeni igram. Pogosto so to t. i. velike igre, ki trajajo tudi po več ur; organizirani so razni turnirji, olimpiade, skoraj nikjer pa ne smejo manjkati t. i. vodne igre, ko vodni balončki pokajo kar za stavo, suhi ne ostanejo niti animatorji.

Kakšen dan na oratoriju je namenjen pohodu v naravo ali izletu z avtobusom. Ob priložnosti takšnega izleta ostane v lepem spominu tudi sv. maša na prostem.

Dan na oratoriju se vedno sklene z molitvijo – zahvalo Bogu, ki vsakemu človeku podarja mnogo darov, morda se da na oratoriju ob pomoči animatorjev, duhovnikov in sester to Božjo naklonjenost tudi lažje odkriti. Seveda je ob koncu dneva tudi spuščanje oratorijske zastave ob petju spevne himne.

Ob sklepu oratorija otroci skupaj z animatorji pripravijo razstavo izdelkov, marsikje pa znajo tudi lepo pripraviti nedeljsko bogoslužje. Težko je napisati, kaj oratorij je, a kdor se ga je udeležil, komaj čaka, da se naslednje leto zopet začne.

 

Zgodovina oratorija

Prvi program za otroke je iznašel sv. Filip Neri (Italija, 16. st.),  s katerim je imel namen približati vero mladim in odraslim, ki so bili oddaljeni od verske prakse. Program je vključeval: razvedrilo, petje, sprehode in versko-katehetske vsebine.

Najmočnejši pečat oratoriju je dal sv. Janez Bosko, ustanovitelj redovne družbe salezijancev (Italija, 19. st.). Uporabil ga je, da je vanj privabil mlade fante, ki so bili v času industrijske revolucije zaradi pomanjkanja denarja in izobrazbe v veliki nevarnosti, da zaradi tatvine klavrno končajo svoje življenje. Začel je s t.i. nedeljskim ali prazničnim oratorijem, ki se je s časoma razširil na vsakodnevni oratorij.

V Slovenijo je oratorij v obliki nedeljskega in vsakodnevnega oratorija prišel skupaj s salezijanci v letu 1901. Po drugi svetovni vojni je zaradi političnih razmer zamrl. Ponovno pa so ga salezijanci in salezijanke (hčere Marije Pomočnice) začeli uvajati v letu 1988. Izraz oratorij se je od tedaj uveljavil za t.i. poletni eno ali več-tedenski župnijski program za otroke po vzoru italijanskega Estate Ragazzi (ali tudi Grest).

(vir: www.oratorij.net)

 

Ustanovitelj sv. Janez Bosko

boscoSv. Janez Bosko (1815-1888), duhovnik, je v Torinu (severna Italija) zbiral okrog sebe fante, ki niso imeli doma. Mnogi med njimi niso imeli pravega dela, zato tudi ne pravega zaslužka. Niso obiskovali šol, zato mnogi niso znali niti pisati. Ko je Janez Bosko videl vso to bedo, je pripravil kraj, kjer je začel takšne fante zbirati in jih učiti: ne samo verskih resnic, ampak tudi brati, pisati, računati; zanje je odprl najprej večerne šole, pozneje pa prave šole, kjer so se lahko izučili kake obrti (krojaštvo, zidarstvo, tiskarstvo) in dobili delo pri raznih mojstrih.

K njemu so prihajali tudi drugi fantje, ki so hoteli biti preprosto ob njem, saj so začutili, da jih ima rad. Za vse te je Janez Bosko ustanovil oratorij, kamor so prihajali najprej ob nedeljah in praznikih, pozneje pa vsak dan, se igrali, peli, molili, zvečer pa so se česa koristnega učili. Sv. Janez Bosko velja za največjega katoliškega vzgojitelja. Ob stoletnici njegove smrti ga je papež Janez Pavel II. imenoval za Očeta in učitelja mladine.

Pri 31 letih je, ko je okreval po zelo hudi bolezni, dejal: “Bogu sem obljubil, da bom vse svoje življenje daroval za svoje uboge fante!” V svojem znamenitem pismu iz Rima (1884) pa je zapisal: “Naj sem blizu ali daleč, vedno mislim na vas. Eno samo željo imam: to, da bi vas videl srečne tukaj na zemlji in v večnosti! … (in pismo zaključuje) … Veste, kaj želi od vas ta ubogi starček, ki je za svoje drage fante potrošil vse svoje življenje? Nič drugega kot to, da bi se vrnili srečni časi nekdanjega Oratorija … časi odprtosti in zaupanja … časi ljubezni in resnične veselosti za vse!”

(vir: www.oratorij.net)